Preskoči na vsebino


CERKVE

ŽUPNIJSKA CERKEV MARIJE VNEBOVZETE V TREBNJEMTrebnje - Cerkev Marijinega vnebovzetja - Cerkev Marijinega vnebovzetja

 

Župnija Trebnje z župnijsko cerkvijo Marije Vnebovzete, 12 podružničnimi cerkvami in tremi kapelami spada med večje župnije. Tudi njena zgodovina sega daleč nazaj,  v 11. stoletje, v čas koroških vitezov Trebanjskih, takratnih lastnikov trebanjskega gradu. Župnija je takrat pripadala Ogleju, potem je bila dolgo časa »cesarska fara«, leta 1617 pa je bila priključena stiškemu samostanu. Leta 1751 je pripadla goriški, 1787 ljubljanski škofiji in leta 2006 novomeški škofiji.

Zgodovina svetišča v Trebnjem sega še dlje nazaj. Že v času Rimljanov naj bi bilo tu Jupitrovo svetišče. Cerkev Vnebovzetja Device Marije pa se prvič omenja leta 1170. Današnja cerkev je bila zgrajena v 15. stoletju v pozno gotskem stilu s tipičnim vitkim zvonikom s šilasto gotsko streho in predstavlja dominantno in vizualno nepogrešljivo komponento Trebnjega, ki vabi v turističnem in umetniškem, kot tudi v duhovnem vidiku za poglabljanje vere. Že zunanjost nas prevzame. 54 m visok zvonik, ladja z dolgim prezbiterijem v razgibani gotski pozidavi, Goršetov kip Friderika Barage in velik evharistični križ pred vhodom, zanimiv spomenik padlim iz prve svetovne vojne na severni fasadi, v parku spomenik zamolčanim žrtvam II. sv. vojne. Od L. 2012 pa nasproti zakristijskih vrat stoji Begićev bronasti kip rojaka nadškofa Alojzija Šuštarja in malo stran veliko župnišče, kar vabijo k ogledu.

Takoj za glavnimi vhodnimi vrati pod zvonikom se srečamo s tremi kamnitimi obrazi starih Rimljanov na vzidanem nagrobniku. Z vstopom v cerkveno ladjo pa se odpre lepota gotske pozidave z dvema paroma oktagonalnih stebrov, rebrastimi križnimi oboki, visokimi šilastimi gotskimi okni in dolgim korom. Medtem ko je arhitektura še gotska, pa so oltarji že klasično baročni.  Glavni oltar je bil narejen leta 1765 v delavnici baročnih mojstrov Fayenzov iz Ljubljane. V tronu je kip Marije Pomočnice z Jezusom v naročju, na levi strani sta kipa sv. Petra in sv. Joahima, na desni pa sv. Ane in sv. Petra., v atiki pa je sv. Trojica. Preko niše z Marijinim kipom je mogoče namestiti Langusovo sliko Marijinega Vnebovzetja iz leta 1840 ali sliko Srca Jezusovega, delo ruskega begunca Nikolaja Borisova. Stranska oltarja kažeta značilnosti štajerske rezbarske delavnice in sta nastala okoli leta 1750. V južnem oltarju je kip sv. Janeza Nepomuka, ob straneh pa stojita sv. Rok in sv. Boštjan. V severnem oltarju je Kristus na križu, ob straneh pa sv Janez Evangelist in sveta Mati Božja. Proti ljudem obrnjeni daritveni oltar je bil narejen leta 1966 po načrtih arhitekta Valentinčiča. Strop prezbiterija je leta 1904 poslikal z Marijinem kronanjem in štirimi evangelisti Matija Koželj. Križev pot je naslikal Matej Langus leta 1843, njegovo delo pa je tudi slika Križanje, ki je na pevskem koru. Na desni strani severnega oltarja je še slika Angel varuh iz leta 1843.  Še mnogo je lepot, ki jih nudi župnijska cerkev v Trebnjem, toda naš pregled zaključimo v trebanjskem župnišču, stavbi iz 16. stoletja, v katerem je bila leta 1970 po načrtih arhitekta Franca Kvaternika v gotsko obokani kleti urejena kapela sv. Frančiška Asiškega. Župnija je nazaj v posest dobila tudi kulturni dom in nekdanje hleve, ki so preurejeni v Baragovo dvorano in galerijo.




sv. Jožef - Gradišče



sv. Jurij - Lukovek



sv. Peter - Jezero



sv. Jedrt - Škovec



Žalostna mati božja - Vina Gorica



sv. Janez Krstnik - Breza



sv. Florjan - Račje selo



sv. Štefan - Štefan



sv. Marjeta - Grm



sv. Mihael - Dečja vas



Sv. Ana



Sv. Jakob - Vrhtrebnje