KRISTUS, KRALJ VESOLJSTVA

Jezus Odrešenik je z zemeljskim življenjem razodeval Očetovo ljubezen s solidarnostjo z ubogimi, lačnimi, jetniki, izgnanci. Zaradi odrešenja se je približal in se podal v največjo temo človeškega bivanja. Križ je zanj pomenil najglobljo točko ponižanja in smrti, hkrati pa tudi njegovo poveličanje in dopolnitev odrešitvenega dela.                                         

Sveto pismo govori o Kristusu Kralju z dvema podobama, ki se med seboj dopolnjujeta. Govori o Kristusu kot kralju in pastirju. Ta lik kralja pastirja se je utelesil v Kristusu. On je resnični, dobri pastir, Odrešenik človeštva in vesoljstva, hkrati pa sodnik. V svetem pismu beremo: »sodil bom med ovco in ovco, med ovni in kozli.« Kot pastir in sodnik bo presodil in ločil ljudi po njih delih. Merilo ločevanja bodo dela usmiljenja: »Zakaj lačen sem bil in ste mi dali jesti…bolan sem bil in ste me obiskali.« Njegova nova zapoved ljubezni, po kateri lahko prepoznamo, kdo je državljan božjega kraljestva.  

Jezus pravi, da je odločilno, kako smo mi sedaj sposobni razpoznavati Njega na cestah vsakdanjega življenja. Na sodni dan se ne bo zgodilo nič drugega, kot le razodelo to, kar se sedaj dogaja. Ni nam treba čakati pred dvornimi vrati, da bi nas On, večni Kralj, sprejel v svoje dvorane. On sam nas čaka v naših bližnjih. Vrata osamljenega bolnika, bolnice, domov ostarelih, revnih… so odprta. Tam prebivajo najmanjši bratje, v katerih je On sam navzoč: »Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« 

»Ponudi roko siromaku,« pravi modri Sirah (prim. Sir 7,32).

DUHOVNA IN TELESNA DELA USMILJENJA

Dela usmiljenja so iz ljubezni storjena dejanja, s katerimi svojemu bližnjemu pridemo na pomoč v njegovih telesnih in duhovnih potrebah. Poučevati, svetovati, tolažiti, opogumljati so dela duhovnega usmiljenja, kakor so takšna dela odpuščati in potrpežljivo prenašati. Dela telesnega usmiljenja so posebno naslednja: nasičevati lačne, poskrbeti za streho tistim, ki so brez stanovanja, oblačiti razcapane, obiskovati bolnike in jetnike, pokopavati mrtve. Med temi dejanji je miloščina, podeljena ubožcem, eno izmed glavnih pričevanj za bratsko ljubezen: je tudi izvrševanje pravičnosti, ki ugaja Bogu (Katekizem katoliške Cerkve, 2447).

“Moja velika želja je, da krščansko ljudstvo v času tega jubileja premišljuje o telesnih in duhovnih delih usmiljenja. To je način, da bi prebudili našo vest, ki je pogosto otopela spričo drame uboštva in da bi še globlje vstopili v srce evangelija, kjer daje božje usmiljenje posebno mesto ubogim.” (Frančišek, bula Misericordiae vultus).

Katera so dela usmiljenja?

Del usmiljenja je štirinajst: sedem telesnih in sedem duhovnih.

Telesna dela usmiljenja:

1. lačne nasičevati
2. žejne napajati
3. popotnike sprejemati
4. nage oblačiti
5. bolnike obiskovati
6. jetnike reševati
7. mrliče pokopavati

Duhovna dela usmiljenja:

1. grešnike svariti
2. nevedne učiti
3. dvomljivcem prav svetovati
4. žalostne tolažiti
5. krivico voljno trpeti
6. žaljivcem iz srca odpustiti
7. za žive in mrtve Boga prositi

Telesna dela usmiljenja povečini izhajajo iz seznama, ki ga omenja Jezus Kristus v svojem opisu poslednje sodbe.

Seznam duhovnih del usmiljenja je Cerkev povzela iz besedil Svetega pisma ter iz drže in nauka samega Jezusa Kristusa: odpuščanje, bratski opomin, tolažba, prenašanje trpljenja itd.

DUHOVNIŠKI DNEVI - Duhovniki imamo od 9. do 11. novembra duhovniške študijske dneve, zato bomo odsotni. Za nujne primere (umirajoči, pogreb,…) smo dosegljivi na telefonu 041 816 822, drugače pa nas pustite pri miru. V ponedeljek, 9. novembra, ne bo uradnih ur.

TEDEN ZAPOROV - od 15. do 21. novembra   

Naslov letošnjega tedna zaporov je »Vsi so povabljeni – tudi zate je prostor.« 

Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali potreb zapornikov in njihovih družin, žrtev kaznivih dejanj, zaposlenih in vseh drugih, ki skrbijo za zapornike. 

Bog človeka ne enači z njegovim najhujšim dejanjem in ga ne zapira v njegovo preteklost. Vabi ga k svoji mizi in mu odpira možnost spremembe. Morda svoj talent zakopljem prav takrat, ko zaradi strahu, predsodkov ali udobja pogledam stran. Pomnožim pa ga, ko tvegam bližino: ko podarim čas, dobro besedo, pomoč in zaupanje, da se človek lahko spremeni. Pri tem tudi sam nisem samo tisti, ki daje. Ubogi, osamljeni in zaznamovani človek je lahko Božji dar meni, saj mi pomaga odkriti lastno revščino in potrebo po usmiljenju. 

V dneh tedna zaporov ne molimo le za »odgovorne« in »oškodovane« osebe, molimo tudi za njihove svojce, prijatelje, osebje zaporov, zaporniške duhovnike, pravosodne delavce, probacijsko službo in za vse tiste, ki s svojimi odločitvami vplivajo na življenja ljudi. Vabimo vas, da v tem tednu vsak dan skupaj z njimi molite. 

ČIŠČENJE IN KRAŠENJE ŽUPNIJSKE CERKVE: 14.11. Rimska, Trubarjeva, Tomšičeva in Ul. talcev, 21.11. Slakova, Simončičeva in Rožna ul.,  28.11. Kidričeva, Klemenčičeva ul., Ob gozdu, Paradiž in Marof, 5.12. Ul. herojev in Cankarjeva ul.. Čiščenje je običajno ob sobotah ob 8.00. Če želite drug dan ali uro, sporočite. Za rože in cerkev ste zbrali: Vina Gorica in Prijateljeva ul. 310,00€. Za cerkev Sv. Marjete v novembru skrbi Grm. Hvala in Bog povrni vsem za delo in darovana sredstva.

KRŠČEVANJE je vsako zadnjo nedeljo v mesecu. V septembru bo krščevanje v nedeljo, 29. novembra, ob 10.30. Za prijavo otroka za krst potrebujete družinsko knjižico, rojstni list otroka in potrdilo o primernosti za botra, če ni iz naše župnije. Če boste izbrali dva botra, naj bosta moški in ženska. Boter naj bo ali samski ali pa cerkveno poročen. Priprava na krst PRVEGA OTROKA je v četrtek, 19. novembra, ob 19.00 v Prosvetnem domu, za VSE pa v župnišču v Trebnjem v četrtek, 26. novembra, ob 19.00.

ODDANE MAŠE: +Ludvik Zakrajšek (Gorenje Ponikve), +družina Gabrijel (Gorenja Nemška vas), +Jože Androjna, +Olga in Marjan Gašperšič, +družina Marn in Gospodarič, +družina Smolič in Brezovar, +Stane Rajer(2xvaščani Občin, 1xAlojzij Primc iz Ljubljane, 1xdružina Pekolj iz Luže, 3xJanez Kek z družino, 1xGašper Kek z družino, 1xdružina Grmovšek, 1xdružina Marinčič, 1xdružina Kek iz Pluske), +Marinka Marinčič roj. Kaferle, za zdravje, +starši, Helena, Stane in Milena.