CERKVEŽUPNIJSKA CERKEV MARIJE VNEBOVZETE V TREBNJEM &nbsp; Župnija Trebnje z župnijsko cerkvijo Marije Vnebovzete, 12 podružničnimi cerkvami in tremi kapelami spada med večje župnije. Tudi njena zgodovina sega daleč nazaj,&nbsp; v 11. stoletje, v čas koro&scaron;kih vitezov Trebanjskih, takratnih lastnikov trebanjskega gradu. Župnija je takrat pripadala Ogleju, potem je bila dolgo časa &raquo;cesarska fara&laquo;, leta 1617 pa je bila priključena sti&scaron;kemu samostanu. Leta 1751 je pripadla gori&scaron;ki, 1787 ljubljanski &scaron;kofiji in leta 2006 novome&scaron;ki &scaron;kofiji. Zgodovina sveti&scaron;ča v Trebnjem sega &scaron;e dlje nazaj. Že v času Rimljanov naj bi bilo tu Jupitrovo sveti&scaron;če. Cerkev Vnebovzetja Device Marije pa se prvič omenja leta 1170. Dana&scaron;nja cerkev je bila zgrajena v 15. stoletju v pozno gotskem stilu s tipičnim vitkim zvonikom s &scaron;ilasto gotsko streho in predstavlja dominantno in vizualno nepogre&scaron;ljivo komponento Trebnjega, ki vabi v turističnem in umetni&scaron;kem, kot tudi v duhovnem vidiku za poglabljanje vere. Že zunanjost nas prevzame. 54 m visok zvonik, ladja z dolgim prezbiterijem v razgibani gotski pozidavi, Gor&scaron;etov kip Friderika Barage in velik evharistični križ pred vhodom, zanimiv spomenik padlim iz prve svetovne vojne na severni fasadi, v parku spomenik zamolčanim žrtvam II. sv. vojne. Od L. 2012 pa nasproti zakristijskih vrat stoji Begićev bronasti kip rojaka nad&scaron;kofa Alojzija &Scaron;u&scaron;tarja in malo stran veliko župni&scaron;če, kar vabijo k ogledu. Takoj za glavnimi vhodnimi vrati pod zvonikom se srečamo s tremi kamnitimi obrazi starih Rimljanov na vzidanem nagrobniku. Z vstopom v cerkveno ladjo pa se odpre lepota gotske pozidave z dvema paroma oktagonalnih stebrov, rebrastimi križnimi oboki, visokimi &scaron;ilastimi gotskimi okni in dolgim korom. Medtem ko je arhitektura &scaron;e gotska, pa so oltarji že klasično baročni.&nbsp; Glavni oltar je bil narejen leta 1765 v delavnici baročnih mojstrov Fayenzov iz Ljubljane. V tronu je kip Marije Pomočnice z Jezusom v naročju, na levi strani sta kipa sv. Petra in sv. Joahima, na desni pa sv. Ane in sv. Petra., v atiki pa je sv. Trojica. Preko ni&scaron;e z Marijinim kipom je mogoče namestiti Langusovo sliko Marijinega Vnebovzetja iz leta 1840 ali sliko Srca Jezusovega, delo ruskega begunca Nikolaja Borisova. Stranska oltarja kažeta značilnosti &scaron;tajerske rezbarske delavnice in sta nastala okoli leta 1750. V južnem oltarju je kip sv. Janeza Nepomuka, ob straneh pa stojita sv. Rok in sv. Bo&scaron;tjan. V severnem oltarju je Kristus na križu, ob straneh pa sv Janez Evangelist in sveta Mati Božja. Proti ljudem obrnjeni daritveni oltar je bil narejen leta 1966 po načrtih arhitekta Valentinčiča. Strop prezbiterija je leta 1904 poslikal z Marijinem kronanjem in &scaron;tirimi evangelisti Matija Koželj. Križev pot je naslikal Matej Langus leta 1843, njegovo delo pa je tudi slika Križanje, ki je na pevskem koru. Na desni strani severnega oltarja je &scaron;e slika Angel varuh iz leta 1843.&nbsp; &Scaron;e mnogo je lepot, ki jih nudi župnijska cerkev v Trebnjem, toda na&scaron; pregled zaključimo v trebanjskem župni&scaron;ču, stavbi iz 16. stoletja, v katerem je bila leta 1970 po načrtih arhitekta Franca Kvaternika v gotsko obokani kleti urejena kapela sv. Franči&scaron;ka Asi&scaron;kega. Župnija je nazaj v posest dobila tudi kulturni dom in nekdanje hleve, ki so preurejeni v Baragovo dvorano in galerijo.http://zupnija-trebnje.rkc.si/index.php/content/display/13<![CDATA[sv. Jožef - Gradišče]]><![CDATA[sv. Jurij - Lukovek]]><![CDATA[sv. Peter - Jezero]]><![CDATA[sv. Jedrt - Škovec]]><![CDATA[Žalostna mati božja - Vina Gorica]]><![CDATA[sv. Janez Krstnik - Breza]]><![CDATA[sv. Florjan - Račje selo]]><![CDATA[sv. Štefan - Štefan]]><![CDATA[sv. Marjeta - Grm]]><![CDATA[sv. Mihael - Dečja vas]]><![CDATA[Sv. Ana]]><![CDATA[Sv. Jakob - Vrhtrebnje]]>